Pokličite nas: 031 265 491

Sindrom karpalnega kanala, izguba moči in mravljinčenje v rokah

Sindrom karpalnega kanala, izguba moči in mravljinčenje v rokah

Pri sindromu karpalnega kanala gre za utesnitev medianega živca v zapestnem prehodu. Prva znaka sta mravljinčenje prstov in bolečina v roki, ki se pojavljata sprva ob obremenitvah (ponavljajoči se gibi) in vplivajo na zbujanje ponoči. Otresanje rok izboljša neprijeten občutek mravljinčenja, kar imenujemo znak termometra. S časoma se pojavi poslabšanje občutka za dotik v prstih (od palca od polovice prstanca) in nerodnost ter padanje drobnih predmetov iz rok. In imate občutek izgube moči v rokah. V bolj napredovani obliki opeša in izgine tudi del mišic.

Zakaj sindrom karpalnega kanala sploh nastane je neznan ali idiopatski. Sindrom je lahko povezan s katerim koli stanjem, ki povzroča pritisk na mediani živec v zapestju. Nekatera pogostejša stanja, ki lahko povzročijo sindrom karpalnega kanala so debelost, hipotiroidizem, artritis, diabetes ter travma. Drugi vzroki vključujejo intrinzične faktorje, ki izvajajo pritisk znotraj karpalnega kanala, ter ekstrinzične faktorje, ki izvajajo pritisk izven kanala. Ti vzroki vključujejo benigne tumorje kot so lipomi, gangliomi ter vaskularne deformacije.[18]

Povezava z delom

Sindrom karpalnega kanala, izguba moči in mravljinčenje v rokah

Povezava med delom in sindromom karpalnega kanala je sporna; v mnogih državah so delavci z diagnozo sindroma karpalnega kanala upravičeni do odsotnosti ter odškodnine. Obstajajo špekulacije, da je sindrom karpalnega kanala izzvan s ponavljajočimi gibi ter ravnalnimi aktivnostmi, in da je lahko izpostavljenost komulativna. Kar po domače pomeni, da imate večjo verjetnost za nastanek sindroma karpalnega kanala če opravljate ponavljajoče se gibe (uporaba miške in tipkovnice, šivalnega stroja, mizarskega orodja, inštrumenta… ) in ti gibi se 'seštevajo' dokler se ne pojavijo težave. Prav tako naj bi simptome poslabšala silovita uporaba rok in zapestij v industrijskih panogah,[9] vendar ni očitno ali je to povezano z bolečino (ki ni nujno posledica sindroma karpalnega kanala) ali bolj tipičnimi simptomi kot je omrtvičenost.

Klinično diagnozo potrdimo z meritvami prevajana po živcu in EMG (pregled opravi nevrofiziolog). Ti testi pokažejo do kakšne mere je živec prizadet. Pri indikaciji za operacijo si pomagamo s Phalenovim testom. Naredi se takole: približajte hrbtišči dlani (obratno kot pri molitvi naj prsti kažejo navzdol) tako, da sta zapestji skrčeni pod pravim kotom. Če manever v manj kot minuti izzove tipične mravljince, je znak pozitiven in operacija je opravičena. Če je ukleščen karpalni živec lahko to preverite tudi tako, da dlan postavite za 90°navzgor (kot da hočete pokazati STOP) in prste na roki potisnete nazaj proti komolcu. Če to izzove bolečino v zapestju je to znak, da ja živec ukleščen.

Kako si lahko pomagate?

Spodnje mišice vratu sestavljajo trapecius (mišica dvigalka lopatice) in živec (plexus brachialis). Če je atlas v nepravilnem položaju, pride do nestabilnosti v zgornji regiji vratnih mišic kar povzroči napetost in kontrakcijo (skrčenje) mišic v vratnem delu in mišic v prsni regij. To povzroči domino efekt, ki vpliva na mišice in živce, ki nadzorujejo delovanje rok. Zaradi pritiska mišic na omenjene živce se pojavi mravljinčenje, občutljivost in bolečine v roki in zapestju. Po navadi se nelagodje poveča če smo dolgo časa v enem položaju ( spanje, računalnik ).

Ponavadi posamezniki, ko začutijo mravljinčenje ali bolečino, začnejo na silo stresati roko, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da tovrstni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Če ste prisiljeni več ur dnevno sedeti za računalnikom, vsakih 15 do 20 minut rokam privoščite kratek odmor, jih nekoliko pregnetite ter upognite zapestja. Po tipkovnici udarjajte nežno, kot bi jo žgečkali, tudi s pisalom nežno in lahkotno drsite po papirju brez naglih, agresivnih gibov. Pazite na položaj hrbtenice med sedenjem, saj se v primeru zgrbljenosti ramena ukrivijo naprej. Roke naj ne bodo preveč upognjene nazaj ali preveč pokrčene. Naj okolje, v katerem delate, ne bo preveč hladno, saj je mravljinčenje lahko bolj intenzivno in bolečine bolj izrazite. Doma si lahko simptome blažite z gretjem, morda s toplimi obkladki.

Karpalni kanal

Literatura

  1. Benjamin D. Walz, Osteopathic Manipulative Treatment and Carpal Tunnel Syndrome: Analysis of Pathogenesis, Mechanisms of Treatment and Applicability to Specific and Gen. 2012

  2. Wolfgang Dihlmann. Gelenke, Wirbelverbindungen. Thieme, Stuttgart. 2002

  3. Schröder, J.M. Pathologie des Nervensystems VIII: Pathologie peripherer Nerven (Spezielle pathologische Anatomie). Springer Verlag; 1999.

Izvedba: Bsmart

© 2019 AtlasPROfilax